DNEVNI MIND FLOW (2. 10. 2019)

Če sem popolnoma iskrena, se tole objavo spravljam napisat že več kot 14 dni. Že nekaj časa si želim vsakodnevno spisat kratko objavo – magari tri iskrene stavke, ko bom imela idejo, pa tudi kaj več. Ampak … Jao. Ne vem, kaj me matra, ampak enostavno mi zmanjka volje / motivacije / imam izgovor, da je nizek pritisk, ker je zunaj dež in “tišči dol” … 

Dejstvo (ali pa še en izgovor več) je pa tudi, da potrebujem precej počitka, saj me sredi dneva zagrabi neustavljiva misel, da se moram nujno uležt. In temu potem tudi sledim, sploh ker me vsi pridno futrajo z nasveti, da moramo nosečnice počivat več kot nenosečnice. 🙂 

Vsaj en nasvet, ki ga res z veseljem ubogam. 🙈

Nekaj časa sem z veseljem ubogala tudi nasvete o tem, da je treba 3x na teden (seveda zdravstvenemu stanju primerno) pomigat, pa sem bila potem (kako prikladno) 14 dni bolna in se mi premikat seveda ni dalo, razen s kavča v posteljo in z levega na desni bok. 

No, pa da ne bo izpadlo, da samo lenarim. 

Moj največji problem je, da sem preveč kampanjska. Impulzivna. Ko me zagrabi kreativna mrzlica, v enem dnevu sproduciram 3 blog objave, izmed ustvarjenih 836 fotk izberem 5 luštnih za Instagram, podelam celotno pripravo tedenske vsebine za druge naročnike, pospravim stanovanje, telovadim, meditiram, afirmiram, skuham kosilo, grem do mojih, na sprehod … Včasih v enem tednu poleg naštetega celo bolna oddelam tri šesturne nastope in eno dvourno predavanje.

Potem se skurim in 14 dni ni od mene nič.

Moj največji življenjski izziv je ohranjati ravnotežje. Ni naključje, da sem po horoskopu tehtnica. Niti ni naključje, da je moj numerološki znak 8, ki v “prevrnjeni” obliki simbolizira neskončnost. Ne, da karkoli vem o numerologiji, sem pa enkrat slišala, da smo osmice nagnjenje k temu, da gradimo in podiramo (če sledim krivulji številke 8, mi je jasno, od kod ideja), in da ko se enkrat “prevrnemo” in najdemo svoj balans, postanemo na nek način “neskončne”. Jaz to razumem kot – uravnotežene. 

Ne morem reči, da v življenju nimam ravnotežja. Je pa res, da velikokrat padem ven ravno zato, ker posameznim delom življenja posvečam preveč pozornosti, drugim pa premalo. Banalno enostavno je rečt “ah, danes se mi ne da”, zapasti v junk hrano, poležavanje, miselno apatijo, odklopljenost od trenutka tu in zdaj. In neskončnokrat težje je nazaj vzpostaviti red. 

Zanimivo je, kako hitro se stvari poklopijo, ko se enostavno odločiš, da sprejemaš odgovornost. In moj izziv ni sprejeti odgovornost – točno vem, kdaj “bi lahko”, pa se odločim, da “se mi ne da”. Moj izziv je ohranjati balans med tema dvema, ker seveda v življenju morata biti oba. 

In razumevanje najdeš v tišini uma, ko ti glede na trenuntno stanje pravilni odgovor prišepne intuicija / duša / whatever že temu rečeš.

Moja duša mi danes pravi, da sem se maksimalno potrudila, da od dneva odnesem najboljše. Ne bom rekla, da bom telovadila in meditirala, si pa želim, da bi našla voljo. In ne bom se tepla, če je slučajno ne najdem. 

Želim si tudi več pisati, pa kdaj pa kdaj še vedno zaslišim “ah daj no, to je brezveze, tega ne bo nihče bral”. In danes sem temu glasku rekla: PRAV, pa ne bo. Vseeno mi je. To želim početi zase. Ker me pisanje napolni z energijo in mi da občutek, da se bolje razumem. In HOČEM se razumet, zato pisala BOM. 

O čem sploh je tale zapis? Nimam pojma. Je pa iskren. 🙂

<3, Anja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja