inspo lifestyle otrok starševstvo 4 marca, 2021

Misija: packarija ali kako nam gre uvajanje goste hrane

Več kot pol leta je že minilo, kar smo začeli uvajati gosto prehrano. Še zdaj se živo spomnim, kakšen stres mi je bila misel na to, da se obdobje izključnega dojenja končuje. Verjetno skorajda ni mamice, ki je ne bi vsaj malo skrbelo, kako bo izpeljala prehod in kako jima bo z otrokom šlo. Bo jedel? Kaj pa, če ne bo? Kaj, če bo zavračal hrano? Kaj, če mu ne bom znala priskrbeti vseh hranil, ki jih potrebuje? Pa vsa tista packarija, ki se obeta, pa »treganje« hrane s sabo povsod … delala sem si sto in eno skrb, ki so se na koncu vse izkazale za popolnoma nepotrebne.

BLW ALI ŽLIČKA?

Preden smo začeli, sem bila precej odločena, da bomo pri nas uvajali po BLW metodi. Za tiste, ki mogoče niste seznanjene s to metodo – pri BLW metodi (ang. Baby-led weaning oz. uvajanje goste hrane na pobudo otroka) otroku po dopolnjenih 6. mesecih ponudimo hrano kar v kosih, da jo prijema in nosi v usta sam. Na ta način hrano spoznava na zares zabaven, zanimiv način, poleg tega pa poje točno toliko, kot želi sam in obenem trenira koordinacijo roka-usta. Vsem tistim, ki želite o tej metodi izvedeti več, priporočam knjigo »Naj otrok izbira pot« (avtorici: Gill Rapley & Tracey Murkett), ki odgovarja na vsa najpogostejša vprašanja glede te metode.

Če se odločite za to metodo, svetujem zgolj eno stvar – imejte realna pričakovanja glede tega, koliko bo (vsaj na začetku) dojenček preko te metode pojedel. Večinoma bo hrano mečkal, jo gnetel, peštal, metal naokoli, se z njo igral … kar je seveda vse zelo zaželeno in v okviru realnih pričakovanj. Ker pa Vito v prvih tednih uvajanja izključno po tej metodi do ust ni spravil ravno vzpodbudnih količin hrane (beri: pojedel ni praktično nič), sem se sama kasneje odločila za kombinacijo hranjenja po žlički in BLW metode. Šele zdaj, ko je star skoraj eno leto, opažam, da ko mu ponudim kose, ne ostane samo pri mečkanju, ampak hrano dejansko nese tudi v usta. Zato se mi zdi res pomembno, da svoje otroke opazujemo in se jim z načinom uvajanja hrane prilagodimo.

KAKO POTEKAJO OBROKI

Večinoma mu najprej pripravim kašico (kašice sem na začetku pasirala, trenutno jih samo pretlačim, pa še to ni več vedno potrebno. Že od prve kašice dalje Vito noro rad papa. Ko sem mu prvič ponudila kašico po žlički, je vztrajno odpiral ustka za še. Kar nisem mogla verjet, sploh, ker sem se toliko presekirala glede tega, kako nam bo šlo. Pa kakšne količine hrane poje! Mamma mia. Res, lahko sem samo vesela. 😊 Seveda pride tudi dan, ko noče nič in je dovolj dobro samo moje mleko, a teh dni je na srečo vedno manj in so rezervirani za izredne primere (izraščanje zobkov ipd.). Trenutno Vito večinoma je to, kar jeva midva z Mitjem (hrane mu ne pripravljam več posebej, saj za to ne vidim več potrebe – uvedena ima že praktično vsa živila).

Če pokaže interes, da bi žličko v usta nosil sam, mu jo dam in mu pustim, da se hrani sam. Pustim mu tudi, da hrano prijema z rokico, jo pešta, razmetava, si jo maže na obraz … Še posebej rad prijema en po en rižek in jih nosi v usta. Neskončen vir zabave, vam povem. 😊 Zabavno je tudi opazovati, kako se trudi, da bi žlico spravil do ust (pa ko tja prinese napačen konec žlice in začudeno poskuša dojet, kje je zdaj hrana), kako mu pri tem hrana leti na vse strani in kako kljub 1000 neuspelim poskusom ne obupa. Zabavno je tudi čiščenje kuhinje po vsakem obroku. 😅 Mi pa to čiščenje ni niti malo odveč – opazovanje malega človečka pri tem, kako se trudi postati neodvisen, je priceless.

VSEBINA KAŠIC

Kar se tiče vsebine kašic, dopoldne večinoma dobi sadno-žitne, čez dan zelenjavne s stročnicami in zvečer mlečne. Za malice dobi večinoma kako omleto / smoothie ali sveže sadje (trenutno so glavni hit citrusi), včasih pojemo ostanke kosila, včasih kruh s kakšnim domačim namazom, včasih si privoščimo kakšen Frutek.

Zelo pomembno se mi zdi, da otrok poje dovolj svežega sadja, a Vito nad njim dolgo časa ni kazal posebnih znakov navdušenja. Poskusila sva na vse načine (sveže, soparjeno, spasirano, pretlačeno …), dolgo časa brez uspeha. Glede tega sem na neki točki že obupavala, potem pa presenečeno odkrila, da z veseljem je sadne Frutke (Vitov najljubši okus: breskev, grozdje, riž). In ker vem, da Frutku lahko 100% zaupam, ker vsebuje samo skrbno izbrane sestavine (ne vsebuje dodanih sladkorjev, soli in je v skladu s pravilniki otroške prehrane brez aditivov in konzervansov), sem si precej oddahnila. Bila sem prepričana, da bo na neki točki začel jesti tudi sadje, in točno tako je tudi bilo. Trenutno si Frutek privoščiva takrat, ko zmanjka časa za doma pripravljen obrok (še posebej prav pride, ko gremo na planino Uskovnico in je treba rešiti vprašanje obroka na čim enostavnejši način).

Sama sem se prve mesece kljub temu, da je Vito vso gosto hrano zelo dobro sprejel, precej obremenjevala s tem, ali poje dovolj in če mu pripravljam dovolj raznolike obroke. Kmalu se je izkazalo, da je moja skrb odveč – iskreno rečeno je uvajanje hrane eno od tistih področij, ki pri nas tečejo res uspešno, za kar sem neizmerno hvaležna in vesela.

Z ljubeznijo,

Anja podpis

Zapis je nastal v sodelovanju s podjetjem Fructal d.o.o.

Komentarji

Mogoče ti bo všeč tudi …