Nekaj dni nazaj me je prešinilo, da bi bilo zanimivo vedeti, koliko žensk se sooča s strahovi, povezanimi z nosečnostjo in porodom. Seveda so na internetu dostopne raziskave, iz katerih bi številke lahko enostavno prepisala, a ker me je zanimalo, kako na to gledate moje sledilke (in kakšno je vaše mnenje), sem na to temo na Instagramu v storyjih naredila anketo. Seveda ta anketa ni bila profesionalno zastavljena in izvedena, vseeno pa mislim, da je nekaj resnice v rezultatih. V anketi je sicer sodelovalo tudi nekaj moških, ampak ok. Očitno nosečniških strahov nimamo samo ženske. 😄
V tem zapisu bom delila rezultate, svoj pogled nanje in vam zaupala, s katerimi strahovi se sama soočam in kako jih premagujem.
Zapis se izplača prebrati do konca, saj vas tam čaka še luštna porodna afirmacija. 😊
REZULTATI ANKETE
IMATE GLEDE ZANOSITVE / NOSEČNOSTI / PORODA KAKŠNE STRAHOVE?
Da: 230 oseb (80%)
Ne: 56 oseb (20%)
Zdi se mi zaskrbljujoče, da nas ima večina strahove, povezane s tem naravnim življenjskim obdobjem. Zakaj nas je strah, razmišljam v zapisu malo nižje.
ALI SE BOJITE, DA BOSTE MED NOSEČNOSTJO PRIDOBILE DODATNO TEŽO?
Da: 173 oseb (50%)
Ne: 173 oseb (50%)
Največ zase lahko med nosečnostjo naredimo tako, da poskrbimo za vnos zdrave hrane (veliko zelenjave, sadja, dovolj beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov in mikrohranil) in čim manj praznih kalorij, kot so beli sladkor, bela moka, rafinirane maščobe itd. Poskrbimo tudi za zmerno telesno vadbo, vsekakor pa se o vsem tem posvetujmo s svojim zdravnikom. Na temo prehrane in gibanja (kaj se v nosečnosti priporoča in kaj odsvetuje) pripravljam bolj poglobljen zapis, ki pride kmalu!
ALI SE BOJITE PORODNE BOLEČINE?
Da: 302 oseb (85%)
Ne: 54 oseb (15%)
Očitno velja prepričanje, da je porod boleč in neprijeten proces. Pa ste vedele, da je lahko tudi intenziven, očiščevalen, ekstatičen (in včasih celo orgazmičen)? Več o tem malo nižje.
ALI SE BOJITE, DA SE OTROK NE BI PRAVILNO RAZVIJAL?
Da: 311 oseb (88%)
Ne: 42 oseb (12%)
Tudi sama sem na tem področju imela kar nekaj strahov. Najbolj sem se bala merjenja nuhalne svetline (eden od zgodnjih načinov za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti pri plodu, še posebej pa bodoče mamice zanima, kakšne so možnosti za razvoj Downovega sindroma pri plodu). Moj rezultat je bil 1:12000 (za moje pojme zelo dober rezultat, ki pomeni, da bi od 12.000 žensk, ki bi bile stare enako kot jaz, imele identičen potek nosečnosti in telo v identičnem stanju, samo ena imela možnost, da bo otrok imel Downov sindrom.) Test ima 85% zanesljivost.
Slišala sem že, da ženske ostanejo prestrašene tudi po boljšem rezultatu od mojega (pa potem ne gre nič narobe). Druga plat medalje je, da obstajajo tudi ženske, ki so jim izračunali, da je verjetnost za razvoj Downovega sindroma pri plodu 1:50, pa je bilo z otrokom potem vse v redu. Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar je v odgovoru eni od preplašenih mamic nekoč zapisal odgovor v smislu, »kolikšna verjetnost je za vas dovolj majhna, da bi vas prenehalo skrbeti«?
Seveda je to odgovor, na katerega si mora odgovoriti vsaka posebej, če pa se zlepa ne pomirimo, se lahko poslužimo tudi testa Nifty (99% in več zanesljivost ugotavljanja možnosti za Downov sindrom) ali Amniocenteze (invazivni poseg, pri katerem z iglo, ki jo ginekolog pod kontrolo ultrazvoka, vodi skozi kožo trebuha in maternično steno nosečnice v plodni mehur in odvzame majhno količino plodovnice, da bi lahko na podlagi laboratorijskih preiskav celic plodovnice izključili kromosomske nepravilnosti ploda).
Sama sem se odločila, da zaupam rezultatu nuhalne svetline in naredim, kar lahko naredim: se potrudim, da v telo vnašam vse potrebne hranilne snovi, se dovolj gibam in gojim pozitiven odnos do svoje nosečnosti.
ALI SE BOJITE DOJENJA (da bo boleče, da vam ne bo šlo, da boste dobile mastitis?)
Da: 178 oseb (52%)
Ne: 167 oseb (48%)
Ta del težko komentiram, saj sem (zaenkrat) še brez izkušenj, poleg tega pa sama glede dojenja nimam strahov. Mogoče kaj več potem, ko bo štručka v mojih rokah. 😍
ALI SE BOJITE, DA NE BI MOGLE ZANOSITI?
Da: 274 (79%)
Ne: 71 oseb (21%)
Velikokrat sem že slišala o ženskah, ki so zanosile tik po tem, ko so po dolgotrajnih neuspelih poskusih zanositve otroka posvojile. To pomeni, da včasih bistveno razliko naredijo naša pričakovanja in prepričanja. Seveda temu ni vedno tako, a vredno je razmisliti. Ta konkreten strah bi se dalo tudi zelo fino pretapkati.
ALI SE BOJITE, DA BO ŽIVLJENJE Z OTROKOM POPOLNOMA DRUGAČNO KOT ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVITE ZDAJ?
Da: 184 oseb (55%)
Ne: 152 oseb (45%)
Življenje se bo zagotovo spremenilo. A v devetih mesecih se lahko na to temeljito pripravimo (predvsem psihično). In kot razmišljam zadnje čase: mogoče je to točno tisto, kar trenutno potrebujem. Nek izziv, premik fokusa, ki ne bo več na meni, ampak na otroku. Včasih se namreč že sprašujem, koliko novega se lahko še naučim iz preučevanja same sebe. Še vsakič sem se največ naučila iz odnosov z drugimi. In če odnos z otrokom ni izziv (in hkrati nekaj najlepšega), potem ne vem, kaj je. 😄 Sama se trudim čimveč meditirati (ker mi to pomaga ostati mirna v stresnih situacijah), zavestno pa se prisilim v razmišljanje na pozitiven način, saj sem negativne scenarije in možne zaplete v preteklosti že tisočkrat predelala in se temu sedaj izogibam. Poleg tega sem mnenja, da je na tem področju odveč gojiti pričakovanja o tem, kako bo, ko bo. To bomo videli takrat.
ALI SE BOJITE MOŽNOSTI SPONTANEGA SPLAVA?
Da: 259 oseb (79%)
Ne: 69 oseb (21%)
Skoraj vsaka meni poznana ženska, ki je svojo nosečnost načrtovala, je prve tri mesece trepetala v strahu pred spontanim splavom (ali pa je na to možnost vsaj pomislila). Sama sem nekajkrat zatrepetala, potem pa sem sprejela dejstvo, da je to izven moje kontrole. Seveda se trudim narediti, kar lahko (zdravo prehranjevanje in dodatki k prehrani, gibanje, pozitivne misli, dobri odnosi, čim manj stresa … ), a sprejela sem možnost, da se tudi to lahko zgodi (in se s tem pomirila).
ALI SE BOJITE POPORODNE DEPRESIJE?
Da: 176 oseb (59%)
Ne: 121 oseb (41%)
To spet težko komentiram, saj se sama tega ne bojim. V življenju sem depresijo izkusila in vem, da je tudi iz najtemnejše jame možno splezati. Mogoče ne ravno čez noč, možno pa je. Kakorkoli, s tem se bom ukvarjala, če se mi to zgodi (ker mi ni težko govoriti o svojih težavah in ker vem, da jih bom lažje rešila, če se komu zaupam). Predvsem pa vem, da si bom znala poiskati pomoč in da s tem, da jo poiščeš, če jo potrebuješ (in sam nisi kos problemu) ni popolnoma nič narobe.
ČE BI GLEDE NA VSE, KAR STE DO SEDAJ SLIŠALE O NOSEČNOSTI, MORALE OCENITI CELOTNO IZKUŠNJO, BI REKLE, DA GRE ZA POZITIVNO ALI NEGATIVNO IZKUŠNJO?
Pozitivno: 295 oseb (88%)
Negativno: 41 oseb (12%)
ČE BI GLEDE NA VSE, KAR STE DO SEDAJ SLIŠALE O PORODU, MORALE OCENITI CELOTNO IZKUŠNJO, BI REKLE, DA GRE ZA POZITIVNO ALI NEGATIVNO IZKUŠNJO?
Pozitivno: 199 oseb (63%)
Negativno: 117 oseb (37%)
Vprašala sem vas tudi, če se vam zdi, da sem kakšen pomemben strah izpustila. Naštele ste:
- Debelost / pridobljeni kg in težave pri izgubljanju
- Da ne bom dovolj dobra mama
- Da bom imela »grd trebuh«
- Da se bo moj OCD poslabšal zaradi hormonov in brez zdravil
- Carski rez in morebitne brazgotine
- Da se v otroka ne zaljubiš takoj po porodu
- Depresija v nosečnosti
- Zadrževanje vode, napihnjenost
- Strije, raztegnjena / odvečna koža, ki se ne vrne nazaj povsod
- Da bo nosečnost poslabšala mojo samopodobo
- Da bi zanosila, preden postanem finančno stabilna
- Raztrganine ob porodu
ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ?
Zakaj imamo ženske toliko težav pri zaupanju v svoja telesa, v možnost zanositve in donositve zdravega otroka, v zmožnost poroda, v zmožnost dojenja? So tega “krivi” mediji in filmi, ki večinoma prikazujejo grozljive porodne zaplete? Mogoče je del težave, da ljudje radi širimo strašljive zgodbe in slabe izkušnje oseb, ki jih poznamo. Porod zato dojemamo kot bolečo agonijo, ne pa kot ekstatičen in intenziven proces, kar tudi (lahko) je. Ste recimo vedele, da je porod za žensko lahko tudi orgazmična izkušnja? Sklepam, da verjetno ne, saj se o tem molči.
Povsem se zavedam, da je izkušenj toliko, kot je žensk. Vem, da je veliko dobrih in nekaj tudi slab(š)ih. Ne vem, kakšna bo moja. A delam na tem, da usvojim prepričanje, da so ti procesi popolni in da jih je moje telo zmožno. Prijateljice, ki so mi želele zaupati svoje slabe izkušnje z dojenjem/porodom/nosečnostjo, sem že vnaprej prosila, naj tega ne naredijo, dokler ne rodim. Seveda sem vesela, da o teh stvareh govorimo, a je moja odločitev, da preden rodim, teh zgodb enostavno ne želim slišati. Na zaradi ignorance (marsikaj sem že prebrala in slišala v preteklih letih življenja in menim, da je bilo za zdaj težkih porodnih zgodb dovolj), pač pa, ker je tako lažje ohranjati pozitiven attitude do tega pomembnega dela, ki me čaka. Vse pa bom z veseljem poslušala in prebrala po porodu.
Odkar berem knjigo MODROST ROJEVANJA (ki jo, mimogrede, priporočam vsaki bodoči mamici), sem ob misli na porod bistveno bolj mirna, saj knjiga dobesedno vrača zaupanje v ta izpopolnjen, milijone let star proces. Vrača tudi zaupanje v žensko telo, katerega biološko poslanstvo je seveda nadaljevanje vrste in s tem rojevanje otrok. In če je to naše biološko poslanstvo, potem je narava verjetno poskrbela, da smo v veliki večini tega sposobne.
Zakaj se potem tega tako bojimo? In kakšen je potem razlog, da je odstotek carskih rezov in epiziotomij (rezanje presredka, o katerem ste sigurno že slišale) tako visok? Mogoče zato, ker verjamemo, da je ta proces grozljiv in da bomo ob njem trpele? Ker to pričakujemo, to lahko postane naša resnica. Pa želimo tako resnico? Telesa so naša, zato imamo možnost, da jih poučimo, kakšen porod želimo in pričakujemo. Kaj, če bi tekom nosečnosti vsakodnevno izgovarjale pozitivne afirmacije na to temo in sprejele novo resnico o porodu? Govorim o porodnih afirmacijah, ki so omenjene tudi v zgornji knjigi in zaradi katerih se je po pripovedovanju avtorice knjige velikokrat zgodilo, da so se zataknjena ramena otroka sprostila, maternični vrat dokončno odprl in da je celoten proces stekel v najvišje dobro mamice in novorojenčka.
O knjigi MODROST ROJEVANJA bom napisala ločeno objavo, kjer bom strnila meni osebno najbolj zanimive dele (povezava um-telo, ekstatični/orgazmični porodi, lepe porodne izkušnje …).
Mogoče je težko verjeti, a um in telo sta seveda povezana, zato se lahko naše predstave o tem, kaj nas čaka, kaj hitro preslikajo na naše telo, ki pripravi ustrezne okoliščine, da se stvari zgodijo točno tako, kot verjamemo, da se bodo.
Mogoče je včasih za spremembo potreben samo premik v glavi, ki se je pri meni definitivno že zgodil, odkar berem omenjeno knjigo. Vsekakor je bolje pričakovati pozitiven kot negativen izid, že z vidika vseh mesecev pred porodom, ki jih na ta način lahko preživimo bistveno lepše kot s prekomernim obremenjevanjem (pa tudi če se potem med porodom dejansko uresniči kakšen strah – s tem se bomo ukvarjale takrat).
Na tem mestu se zato poslavljam s porodno afirmacijo Louise Hay, s katero lahko okrepite vero v svoje telo, svojo nosečnost in svoj porod.
Moj otrok in jaz sva harmonično uglašena en z drugim. Oba sva v popolnem sozvočju z življenjskim ritmom in tokom. Rojstvo je normalen in naraven del življenja in proces bova drug drugemu olajšala. Najina vzajemna ljubezen briše vse strahove, ki se lahko pojavijo. Skupaj dihava v popolni harmoniji. Moja medenica se odpira v skladu s popolnim božanskim načrtom. Z otrokom se predajava temu ekstatičnemu procesu. Imava čas za sprostitev, prepuščanje procesu in celo dremež, vse je popolno, celo prijetno. Ko bo prišel čas za potiskanje, se bo sprostila surova moč v meni in moj dojenček bo z lahkoto zdrsel na svet. Vse je dobro, oba sva na varnem, vse je dobro, oba naju življenje ljubi.
povzeto po Louise L. Hay
Z ljubeznijo,
Komentarji