ŠOKANTNO PISMO BRALKE

Nekaj dni nazaj je v moj inbox prišlo tole pismo, ob katerem sem jokala kot dež..
 
Anja-Bas“Draga Anja,
ob branju tvoje knjige sem spoznala nekaj tako bistvenega, da se mi kar ježi koža, ko tole pišem. 
 
Prvič, najini zgodbi sta si grozljivo podobni (tudi sama sem se več kot deset let borila z anoreksijo nervozo).  Živela sem v podobnih okoliščinah kot ti – bila sem živi zid med versko blaznimi starimi starši in mojima ateističnima staršema, okolica me je nesramno in brezsrčno poniževala, ker sem imela nekaj kilogramov preveč, tudi mene niso marali zaradi pegic, tudi sama sem to zavračanje okolice pripisala temu, da je očitno z mano nekaj narobe. Zaradi tega sem se zasovražila in se dolga leta uničevala z bruhanjem in stradanjem …
 
Pri meni pa je za razliko od tebe prišlo celo do tega, da sem se v najhujšem obdobju predala vsakemu moškemu, ki je pokazal vsaj minimalen interes zame. Nikakršnega spoštovanja nisem imela do svojega telesa, zato mi je bilo vseeno, kaj kdo počne z njim. Čeprav me je tega sram, zdaj končno razumem svoja dejanja. Tako obsedeno sem si želela potrditve, ljubezni, da sem bila pripravljena žrtvovati svoje telo, svojo integriteto, svoje dostojanstvo. Vse za kanček tistega občutka, da sem nekomu nekaj.  

Berite dalje >>

Si Lačna življenja?

Če si tak tip človeka kot jaz, potem verjetno celo leto samo čakaš, da pridejo tisti trije tedni nekje v poletnih mesecih, ko se s popolnoma prazno, čisto glavo odpraviš na dopust. Pustiš doma vse skrbi, vse obveznosti in samo uživaš. beachreads700

Če si taka kot jaz, potem verjetno na morju ne moreš, da ne bi brala. 🙂 Zame je to čas, ki si ga vzamem zase, za svojo dušo, in rada preberem kaj, kar me “nahrani” – kar nahrani moj um, mojo dušo. Kar zadovolji moj apetit po novih spoznanjih. Nisem pristaš “lahkega branja”. Zakaj bi brala z namenom, da odklopim možgane? Če želim odklopiti možgane, potem raje meditiram. Tudi možgani imajo več od tega.

Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: Magnetna koda

dr-acousticmagnetic-label-supermarket-waterproof-dr-label-wal-mart-s-anti-theft-magnetic-sticker-eas-securityNaslednji torek se odpravim v drogerijo po neke shujševalne tablete. Mimogrede sunim še en parfum. V navalu objestnega občutka, da vladam svetu, pozabim s parfuma odlepiti magnetno kodo, in na blagajni zato doživim eno hujših scen iz tega burnega obdobja. Ko plačam za tablete in se s parfumom, potisnjenim v rokav bunde, napotim iz trgovine, detektorji ponorijo. Začnejo piskati, da kar poskočim, in v trenutku mi je jasno, kaj se je zgodilo. Tista presneta magnetna koda v parfumu. Kako sem lahko pozabila na to?

Berite dalje >>

MOTNJE HRANJENJA: se soočate z njimi?

MOTNJE HRANJENJA

Motnje hranjenja so zelo kompleksen problem. Pravzaprav so preveč kompleksne, da bi lahko pokazali na en sam razlog, zaradi katerega je do njih prišlo. Preveč so kompleksne, da bi lahko podali “recept za zdravljenje”, ki bo uspešen za vse. Preveč so kompleksne, da bi jih večina ljudi (ki jih niso doživeli), sploh lahko razumela. Zakaj? 

A) Ker v osnovi (skoraj) nikoli ne gre za problem s hrano, temveč globoko potlačeno čustveno stisko
B) Ker oboleli motnje hranjenja po vsej verjetnosti dolgo časa skriva (celo pred sabo)
C) Ker bo zdravljenje lahko uspešno šele, ko bo oboleli ugotovil, ZAKAJ se želi pozdraviti.

Kako si priznaš: “Imam motnje hranjenja?”? Kako najdeš tiste potlačene spomine, čustva, ki te bolijo, če se jih pravzaprav mogoče sploh ne zavedaš? Hja, ni lahke poti. Ni enega recepta, čeprav vem, da marsikdo med vami tako zelo želi slišati ravno to: da je možna sprememba z danes na jutri. Verjamem, da ste mogoče že obupani. Tudi sama sem bila nekoč na robu obupa (in prav tako moji starši). 

Berite dalje >>

OPOZORILO VESOLJA

bookmark***ODLOMEK IZ KNJIGE***

“Pogled skozi okno mi pove, da bo danes dan brez oblačka, in takoj sem boljše volje. Potem vstanem iz postelje, a še preden napravim korak, svet okrog mene postane tuj. Nič mi ni jasno. Zvoki zbledijo. Počutim se kot v počasnem posnetku. Okoli mene se vse ustavi, kar lebdim tam. Pogledam proti predalu, kjer imam shranjene nogavice in spodnje perilo, in pomislim, da moram nujno pod tuš. Iztegnem roko proti predalu – zagledam svojo roko, ki se dviguje in potem začne padati nazaj dol. Dojamem, da je roka moja, ampak istočasno ni moja, saj je ne čutim … Potem začutim, kako se tla ugrezajo pod mojimi stopali. Moje noge postanejo mehke, kot bi bile brez kosti. Čutim, kako so kolena klecnila in kot iz daljave dojamem, da celotno telo pada proti tlom. Počutim se, kot da sem pod vodo in da se vse dogaja stokrat počasneje. Nad telesom nimam nikakršne kontrole. Slika pred mojimi očmi se temni in začudeno opazujem, kako se postavlja postrani. Potem je samo še tema…

Berite dalje >>

RECEPT ZA SPREMEMBO (odlomek iz knjige)

Še dolgo časa po tem, ko sem bulimijo pustila za seboj, s svojim življenjem nisem bila zadovoljna. 

Mucamaca11.) Intuitivno sem vedela, da sem na pravi poti, hkrati pa sem čutila, da ne izkoriščam vseh svojih potencialov.

2.) Celo pred dvema letoma in pol, v letu 2013, sem stalno čutila v prsih nerazložljivo tesnobo, ki se je navadno pojavila, ko so me čakale večje odločitve ali prelomnice v življenju.

3.) Imela sem ogromno visokih ciljev, svojo prihodnost sem videla svetlo, predstavljala sem si samo sebe kot uspešno mlado žensko. Ko pa bi morala za svoje sanje narediti bistven korak (t. j. sprejeti odgovornost za svoje življenje in usmeriti fokus v en sam jasen cilj), sem pogrnila na celi črti.

Berite dalje >>

Odlomek iz knjige: “Narezek”

IN POVRATEK NAZAJ

Od mojega prihoda s klinike mine en mesec; mesec, v katerem nisem niti enkrat samkrat bruhala. Sklenila sem, da moram jesti, čeprav ne razumem, zakaj to počnem. Mogoče je k preobratu prispeval prav očetov izbruh, saj sem končno začutila, da mu je mar zame. Popolnoma vso hrano obdržim v želodcu, prisilim se, da redno jem. Razmeroma malo, to je res, a v tem mesecu vendarle pojem več kot v preteklih treh mesecih skupaj. Za to plačam visoko ceno. Borim se s tesnobo, mučim se z vsakim grižljajem, hrana v želodcu me tišči in sovražim občutek sitosti. Po vsakem obroku hočem vse izbruhati, pa se kljub temu brzdam…  Berite dalje >>

LAČNA ŽIVLJENJA: v živo o knjigi

Oglej si video s predstavitve knjige “Lačna življenja”, kjer govorim predvsem o tem, kako, kdaj in zakaj se je bulimija pri meni začela, o vrtincu, v katerega te ta bolezen posrka, o globini brezna, kamor sem se sama spravila, o tem, kako so za bolezen izvedeli starši in zakaj bolniško zdravljenje sprva ni bilo najbolj učinkovito.  Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “Zakleti torki”

IN POVRATEK NAZAJ

ODLOMEK IZ KNJIGE “LAČNA ŽIVLJENJA”

Ko plačam za tablete in se s parfumom, potisnjenim v rokav bunde, napotim iz trgovine, detektorji ponorijo. Začnejo piskati, da kar poskočim, in v trenutku mi je jasno, kaj se je zgodilo. Tista presneta magnetna koda v parfumu. Kako sem lahko pozabila na to? Blagajničarka me začudeno pokliče nazaj in prosi, naj se še enkrat sprehodim mimo detektorja. Piska. Še enkrat se moram sprehoditi. Spet piska. Vedno več ljudi me gleda, jaz pa postajam vse bolj razjarjena… Berite dalje >>

Mnenja o knjigi “Lačna življenja”

MOJ BOJ mnenja

 

Ne morem vam povedati, kako vesela in počaščena sem, ker moja knjiga vsak teden doseže več ljudi.

In ker mi vse več ljudi piše, kako so preko knjige uvideli nekaj o sebi. Vesela sem, da je tako, čeprav vam ne privoščim, da bi imeli kakršnekoli probleme.. Hja, žal jih večina od nas ima. Saj smo samo ljudje, ane?

Včasih je najlažje preko izkušnje nekoga drugega spoznati svoje težave in si priznati svojo bolečino. Tako lahko začnemo delati na tem, da jo odpravimo. In zavedanje problema je že velik del koraka k ozdravitvi…  Berite dalje >>