ODLOMEK IZ KNJIGE: POZITIVNA PREPRIČANJA

SODOBNA KUGA2

*ODLOMEK IZ KNJIGE*

Zelo pomembno je, kaj verjamemo o sebi. Verjetno ni težko uganiti, kaj sem o sebi verjela jaz. Nič kaj lepega nisem našla, ko sem prvič brskala po globinah svoje podzavesti. Ugotovila sem, da večina priložnosti, ki sem si jih v življenju želela, skozi filter vseh mojih slabih prepričanj, ki sem jih imela o sebi, svetu, uspehu, sploh ni prišla do moje zavesti … Takole nekako je v podzavesti to izgledalo: Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE

“V naslednjih tednih počasi, a vztrajno lezem proti svoji novi ciljni teži: 45 kg. V tem času sem slabotna kot še nikoli prej. V nezavest zdaj padem že po večkrat na dan, po hodnikih klinike pa drsim kar naslonjena na steno in kljub temu včasih padem. Noge mi pogosto odrevenijo in v njih ne občutim popolnoma nobene moči, kolena mi odpovedo in takrat se sesedem na tla. Sestre zmajujejo z glavami, saj jim je jasno, da moje zdravljenje ne napreduje. Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “Strmo navzdol”

IN POVRATEK NAZAJNekje okoli novega leta dosežem 48 kilogramov. Ponosna sem nase, a zdaj imam že nov cilj, ki se ga hkrati malo bojim: shujšati pod 45 kilogramov. Ne vem točno, kaj se bo zgodilo z mojim telesom, že zdaj pa nimam več menstruacije. To se mi zdi dober znak, saj sem prebrala, da se to zgodi takrat, ko izgubiš toliko teže, da telo menstruacijo ukine, da ti ne bi jemala dodatne energije. Veselim se svojega napredka, a moje dejansko stanje je iz tedna v teden slabše, premika se proti kritičnemu. Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “G. MORALNI MAČEK”

SODOBNA KUGA2čas ne obstaja več in ne vem, ali je preteklo pol ure ali pet minut… odprem oči, ugotovim, da ležim na tleh v lastnem bruhanju… zmrazi me od gnusa… v glavi se mi vrti tako, da se nikakor ne morem pobrati s hrbta… kdo pa pleza čez steno separeja? je to …Jana?! … nekako se znajde poleg mene v separeju in nekaj govori… zveni kot petje kitov pod vodo, ujeto v večni odmev… ujamem samo… »trkala«… »zaklenjeno«… začutim, da me dviguje… oči ne morem dobro odpreti… slabo mi je in še enkrat bruhnem nekam na tla… začutim toploto na stegnih… verjetno sem se pravkar pobruhala, pa mi je vseeno… potem Jana odpre vrata, me nekako dvigne in skoraj odnese ven iz separeja… sva pred ogledali… iz torbe potegnem vodko in Jana mi jo zaman poskuša iztrgati iz rok… spijem preostala dva požirka… spila bi še liter, če bi to pomenilo, da lahko zaspim in se ne zbudim več… tako imam dovolj vsega skupaj… Berite dalje >>