KAKO PREPREČITI MOTNJE HRANJENJA PRI OTROKU

Draga mamica, dragi očka!

Upam, da tega članka ne bereš zato, ker sumiš, da se pri tvojem otroku nekaj “kuha”. Upam, da ga bereš zgolj zato, ker želiš izvedeti, kako lahko preventivno deluješ še preden se karkoli “splete”. Verjetno se zavedaš, kako velik del nastanka motenj hranjenja je ravno vzgoja, zaradi česar je pomembno biti primerno informiran in vedeti, kako lahko kot starš vzgajaš, da bo možnosti za razvoj motenj hranjenja čim manj.

Sama o tej temi po Sloveniji predavam že polna štiri leta, večinoma v okviru svojega zavoda Lačna življenja, precej predavanj po Ljubljani pa sem izvedla v sodelovanju z MOL. Vsekakor je to tema, o kateri vem veliko, saj je za mano deset let trajajoča izkušnja z motnjami hranjenja (uspešno sem jih premagala pred približno desetimi leti, o tem, kako mi je to uspelo, pa sem napisala knjigo LAČNA ŽIVLJENJA).

Ko sem knjigo pisala, je bil moj primarni namen, da bi mladi bralci skozi mojo zgodbo bolje razumeli sebe in skozi razumevanje sebe našli inspiracijo za ozdravitev od motenj. Največja nagrada zame je ravno to, da še danes od mladih bralk in bralcev dobivam feedback v smislu “hvala za to knjigo, sedaj se bolje razumem in bo zdravljenje lažje in uspešnejše”. Nemalo mi jih je celo pisalo, da jim je knjiga služila kot motivacija na poti do zdravja, kar si štejem v največjo možno čast, hkrati pa mi je jasno, da so v končni fazi do odločitve za zdravje prišli oni sami. Ker so se začeli razumeti.

Da jih boste lažje razumeli tudi vi, dragi starši, sem za vas pripravila naslednji blog zapis:

KAKO PREPREČITI MOTNJE HRANJENJA PRI OTROKU?

Ker sem tudi sama zelo blizu tega, da postanem starš, je to tisto vprašanje, na katero se mi zdi NUJNO odgovoriti. In ker zdaj, ko se približuje moj PDP, tudi s strani svojih sledilk na Instagramu dobivam to vprašanje, sem se na to temo odločila napisati malo daljši članek. Upam, da boste v njem našli to, kar iščete in se vam z motnjami ne bo nikoli potrebno soočiti.

KAJ JE NAJBOLJŠA PREVENTIVA MH?

Široko znano je dejstvo, da je najboljša preventiva motenj hranjenja dobra, pozitivna samopodoba. Kaj pa je dobra samopodoba? Tole je ena od definicij:

“Dobra ali zdrava samopodoba je tista, ki vsebuje realno mnenje o lastnih slabostih, ne pa pretirane kritičnosti do njih.
Oseba z dobro samopodobo se pozitivno ocenjuje in zaveda svojih dobrih točk. Biti zadovoljen sam s seboj pa ne pomeni, da se človek ne želi spremeniti, izpolniti. Nasprotno, samozavesten človek se pogosto z velikim prizadevanjem in trdim delom trudi, da bi izboljšal svoje slabosti. Sposoben pa si je tudi odpuščati spodrsljaje in napake.”
(A. W. Pope)

KAKO TOREJ OKREPITI SAMOPODOBO OTROKA?

1. BODIMO DOBER ZGLED 

Drage mame, babice, ženske, dekleta, skratka nežnejši spol – tukaj gledam predvsem nas. Biti dober zgled v tem primeru pomeni, imej dobro mnenje o sebi, svojem telesu in izgledu. Če boš pred otrokom (ali vnukom, ali prijateljico, ali mlajšo sestrico) govorila stvari, kot so “kako sem se zredila”, “shujšati moram”, “predebela sem”, “moje telo je grdo” in podobno, potem si lahko prepričana, da obstaja velika verjetnost, da bo mlajši otrok, pred katerim to govoriš, sebe presojal popolnoma enako (ne glede na to, ali je zares pretežek ali ne). Od tebe bo posredno dobil sporočilo, da se je treba osredotočati na svojo zunanjost, biti nezadovoljen s sabo, kritizirati svoje telo in naučila ga boš nesprejemanja sebe in svojega telesa. Privzgojila boš potrebo po samokritičnosti, perfekcionizmu, iskanju popolnosti. Ker tega verjetno ne želiš, ti predlagam, da:

a) če meniš, da bi bilo dejansko dobro, da spremeniš svoj življenjski slog in se začneš bolj zdravo prehranjevati (in posledično izgubiš tiste odvečne kilograme, ki te tako bremenijo), potem bodi proaktivna in to enostavno naredi. Ne govori o tem, da to “nameravaš”, da “boš” – samo začni. Črtaj s svojega jedilnika hrano, ki te ne navdaja z veseljem, ko jo uživaš. Gibaj se. To počni zaradi svojega boljšega počutja, ne zaradi tega, ker “moraš shujšati”, in kmalu se boš dejansko počutila bolje. Predvsem pa delaj na tem, da se sprejmeš tudi, če ti ne uspe izgubiti niti kilograma.

b) Če svojega življenjskega sloga nimaš namena spremeniti kljub temu, da s seboj nisi zadovoljna, se vprašaj, koliko je fer, da se glasno kritiziraš in s tem širiš nezadovoljstvo s sabo še na druge člane svoje družine. Nezadovoljstvo samo po sebi ne bo prineslo rezultatov – odločitev za spremembo in aplikacija v praksi je tista, ki nosi spremembe.

c) če se zavedaš, da (tako kot mnoge ženske) večinoma rečeš “debela sem” samo zato, da bi s strani bližnjih dobila potrditev, da temu ni tako, potem se vprašaj, zakaj to potrditev sploh potrebuješ? Potreba po potrditvi večinoma izhaja iz prepričanja, da ti in tvoje telo nista v redu, in to prepričanje je tisto, kar moraš nujno spremeniti – ne pa svoje telo. 

d) NIKAKOR SE NE POSLUŽUJ DIET!! Če že, potem spremeni svoj način življenja v takega, ki ga lahko vzdržuješ celo življenje, ne samo dva meseca. Poleg tega diete pošiljajo nerealno sporočilo, da za kompleksne težave obstajajo instant rešitve, kar je seveda daleč od resnice.

2. ZNOTRAJ DRUŽINE NE DOPUŠČAJMO ZBADANJA NA RAČUN TELESNE TEŽE!

Včasih še tako dobronamerna in nedolžna šala, usmerjena v izgled osebe, ki s seboj ni zadovoljna, lahko naredi ogromno škode. Zato je izjemno pomembno, da vsaj znotraj vašega doma tega ne dopuščate (mame, o tem podučite tudi svoje može!). PRIMER:

Ko sem se zdravila od motenj hranjenja, sem imela obupne težave s sprejemanjem sebe in svojega telesa, čeprav sem vsakodnevno delala na tem, da bi se sprejela. Stara sem bila okoli 19 let, najhujše je bilo že dve leti za mano, še zdaleč pa nisem bila v redu. V tistem času sem se precej poredila (nisem vedela, kako in koliko jesti, zato sem jedla ogromno ali sploh nič), soočanje s takrat pridobljenimi kilogrami pa je bilo huda težava. 

Takrat sem se že intenzivno ukvarjala s petjem (ker mi je to pomagalo preusmeriti fokus s hrane na nekaj, v čemer sem dejansko uživala) in v tistem času sem ogromno znanim slovenskim pevcem pela backvokale. Eden od teh znanih pevcev mi je na eni od vaj v šali pripomnil, da sem se zredila in če sem noseča. Ker sem na njegovo mnenje takrat veliko dala, sem ga vzela resno in to me je za cca pol leta pahnilo v relaps (ponovno stradanje, bruhanje, pretirana telovadba in hujšanje – seveda nisem želela izgledati noseča).

Zdaj veste, da tudi nedolžna šala osebo, ki nase ne gleda z zdravimi očmi, lahko pahne čez rob.

3. FOKUS NA OSEBNOSTNE KVALITETE/TALENTE, NE IZGLED

Uprite se skušnjavi, da bi hvalili izgled svojih (ali tujih!) otrok, še posebej, če imate občutek, da si niso všeč. Če recimo hčerki, ki se sama sebi ne zdi lepa, zatrdite, da je lepa, boste zelo verjetno dosegli obratno od tega, kar si želite, da bi. Deklica bo najbrž v svoji glavi kmalu sklenila, da tako pravite samo zato, ker ste njen starš, posledično boste izgubili kredibilnost (tako praviš samo zato, ker si moja mami), to spoznanje pa lahko povzroči tudi hude občutke tesnobe.

Namesto tega jo raje vprašajte, kako se je imela s prijateljicami, katera knjiga ji je všeč, kaj ona misli o določeni stvari, kako je bilo na uri klavirja/gimnastike/plesa/ … Poskušajte tudi ugotoviti, v čem je dobra in jo usmerite v to področje. Seveda boste vi najbolje vedeli, kaj to je (zame je bilo to petje). To, da ima otrok možnost razvijati svoje talente, preusmeri njegovo identificiranje s svojim izgledom na identificiranje s svojimi talenti, kar je na dolgi rok neprimerno boljše.

Sama sem v najtežjih trenutkih glasbo uporabila kot “ventil” za izražanje stvari, ki jih sicer nisem znala povedati. Iz tega razloga je pomembno, da otroka usmerite v aktivnost, ki mu je pri srcu in s katero se želi ukvarjati KLJUB temu, da mogoče menite, da od tega na dolgi rok ne bo nič. To ni pomembno! Pomembno je samo, da ima v težkih trenutkih možnost, da se zateče k tej aktivnosti in svoja neprijetna čustva usmeri tja namesto v samodestrukcijo. 

4. SKUPNI OBROKI NAJ BODO PRIJETNI

Med skupnimi obroki ugasnimo ekrane, ustvarimo prijetno vzdušje in se izogibajmo težkim debatam (slabe ocene v šoli, nepospravljena soba, neopravičena ura …) Hranjenje naj bo vedno prijeten proces, kjer se imamo lepo in nemoteno uživamo v hrani. Verjetno si ne želite, da vaši otroci skupne obroke dojemajo kot bojno polje, ki se mu je treba izogibati, zato temu primerno spoštujte čas, ko skupaj uživate v hrani.

5. NE DOKAZUJTE PREMOČI PREKO HRANJENJA

“Če me imaš rada, boš tole pojedla.”

Verjetno ste že kdaj slišali tale stavek. Mogoče ste ga celo kdaj izrekli v taki ali podobni obliki. Če se zgodi kdaj pa kdaj, še ni razloga za preplah. Če pa ta ali kakšen podoben čustveno manipulativen stavek uporabljate kot način, na katerega dosežete, da bo otrok izpolnil vaša pričakovanja, pa vas opozarjam, da ta metoda ni le neprimerna, ampak tudi potencialno škodljiva! 

Ta stavek je (seveda v dobri veri) uporabljala moja babica, ko je želela doseči, da bi hrano, ki mi jo je pripravila, pojedla do konca. Pri tem ni upoštevala, da sem mogoče že sita, da mogoče česa ne maram (nikoli nisem marala mesa, a me je z njim včasih silila tudi do solz) in da mogoče enostavno ne želim jesti. Kar je babica s to metodo pri meni dosegla, je bilo, da sem se začela spraševati, kakšen svet je to, kjer moram delovati proti sebi, da bi ustregla tistim, ki so mi najbližje in tako dobila njihovo ljubezen in sprejemanje. Sčasoma sem se začela upirati in sem s tem, ko nisem jedla, želela povedati: “ne jem tvoje hrane, torej te ne maram.”

6. IZOBRAZITE OTROKE O SPREMEMBAH, KI PRIDEJO S PUBERTETO

Dekleta bodo postala ženske, fantje pa moški. Telesa mladih deklet ne bodo več otroška – dobila bodo ženstvene obline: začele jim bodo rasti prsi, boki se bodo razširili, odstotek maščobe na stegnih in zadnjici pa se bo verjetno povečal. Prav je, da dekleta vedo, da je to normalen in zdrav proces odraščanja in o tem ste jih verjetno podučili. Kar zna biti težava, je, da o tem, kaj se bo zgodilo z dekleti, pozabimo izobraziti fante. Možen izid? 

Deklica po poletnih počitnicah v šolo pride s spremenjenim, bolj ženskim telesom. Opazi se, da so ji začele rasti prsi, mogoče se je za kakšen kilogram zredila. Lahko, da je s tem pomirjena, lahko pa, da te spremembe s težavo sprejema.

In ker so tudi fantje v tem obdobju “žrtve” svojih podivjanih hormonov, bodo mogoče svojo (ne)naklonjenost tem spremembam pri dekletih izražali z neprimernimi komentarji. Če tak komentar pade na “plodna tla” (je namenjen deklici, ki se zaradi svojih sprememb že sama precej obremenjuje), jo to lahko pahne čez rob. Zato je izjemno pomembno, da svoje najstnike podučimo o tem, kako se bodo deklice spremenile v ženske in jih poskusimo usmeriti v način izražanja, ki izžareva strpnost in sprejemanje. 

7. TUDI O OBČUTLJIVIH TEMAH SE POGOVARJAJTE BREZ TABUJEV

Smo v dobi informacij. Vse, kar najstnik želi, lahko najde na spletu. Verjetno se prav zdaj informira o stvareh, za katere mogoče želite, da o njih ne bi vedel nič. Zato se vprašajte, kaj vam je ljubše: da vašega otroka informirate vi ali internet?

a) Če ga boste informirali vi, imate moč, da otroku tudi občutljivo temo predstavite na način, ki se vam zdi zanj najboljši. Hkrati boste okrepili otrokovo zaupanje v vas, saj ste mu tudi pri občutljivi tematiki izkazali podporo in boste zato naslednjič, ko bo v dilemi, spet prva oseba, na katero se bo obrnil.

b) Če ga bo informiral internet (kjer še zdaleč niso vse informacije realne in resnične), obstaja možnost, da bo dobil zgrešeno predstavo o tematiki, ki ga zanima, saj zaradi pomanjkanja lastnega znanja in izkušenj težko presodi, kaj je resnična informacija in kaj ne.

8. KONSTRUKTIVNO REŠEVANJE KONFLIKTOV

Prepiri, ki se vama s partnerjem dogajajo pred otrokom, zanj verjetno niso najboljši, saj obstaja možnost, da se bo na nek način za njih počutil krivega. Sploh, če se bosta prepirala o stvareh, ki se posredno tičejo otroka (zakaj ga nisi ti prišla iskat v šolo, zakaj mu moram vedno jaz kupovati oblačila …)

Če pa se to že zgodi, se potrudite, da pred otrokom s partnerjem konflikt tudi rešita. Pogovorita se na spoštljiv način, se opravičita eden drugemu in se odločita, da bosta v prihodnje ravnala drugače. Če je otrok že slišal prepir, naj sliši tudi, kaj pomeni sprava. Naj dobi dober zgled in naj ve, da partnersko življenje ni popolno in da je tudi v težkih situacijah možno najti skupni jezik, če se za to le potrudimo! 

Če otrok vidi samo prepir, ne pa tudi sprave, nima nikakršne možnosti, da si ustvari lasten pogled na to, kaj pomeni učinkovito reševanje konfliktov (pa naj gre za partnerski ali prijateljski odnos). Sama sem v otroštvu večkrat slišala tako prepire med staršema kot prepire med mamo in babico, redko pa so udeleženci v prepiru pred mano našli tudi spravo. Videla sem zgolj prepir, ki mu je čez nekaj ur sledil normalen pogovor, kot da se ni zgodilo nič – brez opravičila, brez priznanja napake. To je zame postala ideja “idealnega partnerstva”, ki sem jo s seboj ponesla v odraslo dobo (in šele veliko kasneje dojela, da mogoče ni najbolj posrečena). Ta način funkcioniranja se je odslikoval v mojih najzgodnejših odnosih (tako s prvimi prijateljicami kot s prvim fantom) in zelo, zelo težko sem se ga znebila. 

9. NE PREPOVEDUJMO POSAMEZNIH TIPOV HRANE.

Niso vse beljakovine dobre. Niso vsi ogljikovi hidrati slabi.

Seveda je na tržišču ogromno predelane hrane (vsi izdelki, ki niso surovina v svoji osnovni obliki, so do neke mere predelani in so lahko – ne pa nujno – škodljivi). Na nas je, da bomo presodili, ali čips spada na dnevni jedilnik, ali ga bomo raje uživali samo ob posebnih priložnostih. Sama zagovarjam stališče, da je potrebno poudarjati pomen zdravega in aktivnega načina življenja, v katerem mora NUJNO ostati prostor za občasne užitke in “pregrehe”. 

Predlagam torej, da poiščete način prehranjevanja znotraj lastnih prepričanj, ki se vam zdi primeren. Poskrbite za to, da bo otrok jedel večkrat na dan po malo in ga naučite, da bo raje kot recimo po sladkarijah, posegal po sadju. Tu je spet pomembno, kakšen zgled ste vi. Če sami jeste čokolado, od otroka ne morete v isti sapi zahtevati, naj raje izbere jabolko. 

Na dnevni jedilnik umestite čimveč sadja in zelenjave, žitaric in stročnic, poskrbite, da bo otrok dovolj pil … Sama praviloma ne kupujem hitre hrane, rafiniranih izdelkov in sladkanih pijač, me pa seveda včasih premamijo in takrat se odločim, da si bom to privoščila brez slabe vesti. 

Predlagam, da imate doma večino časa na razpolagi čimveč zdrave, nepredelane hrane, ko pa pridejo posebne priložnosti (rojstni dnevi, skupna družinska kosila, novo leto …) pa seveda poskrbite, da bodo na zalogi tudi sladkarije in slani prigrizki, pica, torta … Pomembno je, da ob teh posebnih priložnostih otrokom pri uživanju “junk fooda” ne postavljajte omejitev! Naj si ob teh priložnostih privoščijo vse, kar si želijo. 

ZA KONEC

Upam, da vam bodo zgornje informacije prišle prav in da se vam v praksi s to boleznijo ne bo potrebno nikoli soočiti! 

Če želite še poglobiti svoje razumevanje, pa predlagam, da si preberete mojo knjigo, kjer boste dobili še več odgovorov na to, kako motnje nastanejo, za kakšnimi izgovori se skrivajo in predvsem – kako je meni uspelo, da sem se pozdravila. 

Z ljubeznijo <3, Anja

PSSST: Za BREZPLAČNO POŠTNINO pri naročilu knjige vtipkaj kodo “PREVENTIVAMH”. 

NAROČITE KNJIGO ZDAJ: 

Vaše ime in priimek

Vaša e-pošta

Telefonska številka

Št. knjig

Naslov za dostavo knjig(e)

Prosim izberite način plačila
po predračunupo povzetju

Koda

 

Please leave this field empty.

TULE si lahko prebereš odlomek iz knjige.

Anja-Bas-Lacna-zivljenja1

NOVO!

Pretresljiva izpoved Anje Baš o boju in končni zmagi nad bulimijo.

Redna cena knjige je 19,90€*

*strošek poštnine: 4€

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja