ODLOMEK IZ KNJIGE: POZITIVNA PREPRIČANJA

SODOBNA KUGA2

*ODLOMEK IZ KNJIGE*

Zelo pomembno je, kaj verjamemo o sebi. Verjetno ni težko uganiti, kaj sem o sebi verjela jaz. Nič kaj lepega nisem našla, ko sem prvič brskala po globinah svoje podzavesti. Ugotovila sem, da večina priložnosti, ki sem si jih v življenju želela, skozi filter vseh mojih slabih prepričanj, ki sem jih imela o sebi, svetu, uspehu, sploh ni prišla do moje zavesti … Takole nekako je v podzavesti to izgledalo:

Jaz: »Želim biti samostojna.« Podzavest: »Raje ne, saj ne znam/zmorem/upam biti odgovorna.«

Jaz: »Želim izdati svoj avtorski album.« Podzavest: »Albumi se ne prodajajo, od glasbe pri nas ne bom živela.«

Jaz: »Želim pisati glasbo za druge izvajalce.« Podzavest: »Še nič do zdaj mi ni uspelo, raje ne bom poskušala, če ne želim spet trpeti.«

Jaz: »Želim imeti svojo spremljevalno skupino in izvajati svojo glasbo v živo.« Podzavest: »Saj ne bi nobeden hotel igrati z mano, saj nisem dovolj dobra.«

Jaz: »Rada bi si povrnila popolno zdravje.« Podzavest: »To ni mogoče, tako so me učili, določenih bolezni ni mogoče pozdraviti.«

In tako naprej. Precej žalostno, kajne? Priložnosti, ki so prišle v moje življenje, so mi tako vedno omogočale samo del tega, kar sem si želela:

– To, da sem bila od najstništva dalje veliko na odru (čeprav sem bila vedno v ozadju);

– Imela sem koncerte, a jih je vedno urejal kdo drug (recimo v obdobju, ko sem pela z Rock Partyzani);

– Dobivala sem plačila za nastope, a ceno mi je postavljal človek, ki se je dogovarjal za koncerte;

– Postavljala sem si prenizko ceno;

– Ko je prišel ključni moment, ko bi morala pokazati svoj talent in znanje, sem zamudila/bila neprespana/zbolela;

– Dnevno sem bila nesrečna, ker sem vedela, da bi moje življenje lahko bilo drugačno.

Z drugo besedo, podzavestno sem samo sebe sabotirala. Najhuje pri sabotaži je, da poteka povsem nezavedno, zaradi česar jo je še težje preseči. Zase sem ugotovila, da me je bilo podzavestno strah stopiti v ospredje, saj sem se kot majhna naučila, da je bolje, če sem nevidna, ker me tako vsaj nihče ne more prizadeti.

Nekoč sem našla še eno razlago samo-sabotaže, ki se mi zdi zelo, zelo smiselna:

Karkoli v času zgodnjega otroštva sprejmemo kot »domače«, to kasneje skušamo podzavestno poustvariti. Če so se naši starši v našem otroštvu prepirali, bomo v odrasli dobi to skušali poustvariti v svojih partnerskih odnosih, saj se bomo tako počutili »doma«. Če so pri nas doma imeli malo denarja, potem ga tudi sami verjetno ne bomo imeli veliko, razen če to ozavestimo in presežemo.

Naj poskusim pojasniti s svojimi besedami, zakaj je tako: Primitivni, plazilski del naših možganov (amigdala) vedno teži k temu, da bi »pripadal svoji hordi«. V divjini bi izobčenost iz horde pomenila smrt. Pripadati svoji hordi v denarnem smislu lahko pomeni imeti malo denarja, ker je imela tudi naša družina malo denarja. Zato podzavestno ne upamo preseči finančnih omejitev svoje družine, saj bi to pomenilo, da nismo več znotraj svojega klana.

Verjetno je to precej poenostavljeno, a vseeno ima precej smisla, vsaj jaz sem pri sebi našla kar nekaj močnih vzporednic.

Več odlomkov iz knjige: Džanki, Magnetna koda, Strmo navzdol, G. Moralni maček

Tukaj sta še dva članka: prvi govori o bulimiji, drugi pa širše o motnjah hranjenja

Več o knjigi lahko prebereš tukaj

Anja-Bas-Lacna-zivljenja1

NOVO! 

 

 

Knjiga Anje Baš o boju z bulimijo

 

 

Naroči jo še danes in prejmi darilo!

Cena knjige je 19,90€*

 

 

*strošek poštnine: 4€

NAROČI ZDAJ:

Vaše ime in priimek

Vaša e-pošta

Telefonska številka

Št. knjig

Naslov za dostavo knjig(e)

Prosim izberite način plačila
po predračunupo povzetju

Koda

 

Please leave this field empty.

One thought on “ODLOMEK IZ KNJIGE: POZITIVNA PREPRIČANJA

  1. Pingback: Odlomek iz knjige: “Narezek” | Anja Baš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja