Odlomek iz knjige: “Narezek”

IN POVRATEK NAZAJ

Od mojega prihoda s klinike mine en mesec; mesec, v katerem nisem niti enkrat samkrat bruhala. Sklenila sem, da moram jesti, čeprav ne razumem, zakaj to počnem. Mogoče je k preobratu prispeval prav očetov izbruh, saj sem končno začutila, da mu je mar zame. Popolnoma vso hrano obdržim v želodcu, prisilim se, da redno jem. Razmeroma malo, to je res, a v tem mesecu vendarle pojem več kot v preteklih treh mesecih skupaj. Za to plačam visoko ceno. Borim se s tesnobo, mučim se z vsakim grižljajem, hrana v želodcu me tišči in sovražim občutek sitosti. Po vsakem obroku hočem vse izbruhati, pa se kljub temu brzdam…  Berite dalje >>

LAČNA ŽIVLJENJA: v živo o knjigi

Oglej si video s predstavitve knjige “Lačna življenja”, kjer govorim predvsem o tem, kako, kdaj in zakaj se je bulimija pri meni začela, o vrtincu, v katerega te ta bolezen posrka, o globini brezna, kamor sem se sama spravila, o tem, kako so za bolezen izvedeli starši in zakaj bolniško zdravljenje sprva ni bilo najbolj učinkovito.  Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “Zakleti torki”

IN POVRATEK NAZAJ

ODLOMEK IZ KNJIGE “LAČNA ŽIVLJENJA”

Ko plačam za tablete in se s parfumom, potisnjenim v rokav bunde, napotim iz trgovine, detektorji ponorijo. Začnejo piskati, da kar poskočim, in v trenutku mi je jasno, kaj se je zgodilo. Tista presneta magnetna koda v parfumu. Kako sem lahko pozabila na to? Blagajničarka me začudeno pokliče nazaj in prosi, naj se še enkrat sprehodim mimo detektorja. Piska. Še enkrat se moram sprehoditi. Spet piska. Vedno več ljudi me gleda, jaz pa postajam vse bolj razjarjena… Berite dalje >>

Mnenja o knjigi “Lačna življenja”

MOJ BOJ mnenja

 

Ne morem vam povedati, kako vesela in počaščena sem, ker moja knjiga vsak teden doseže več ljudi.

In ker mi vse več ljudi piše, kako so preko knjige uvideli nekaj o sebi. Vesela sem, da je tako, čeprav vam ne privoščim, da bi imeli kakršnekoli probleme.. Hja, žal jih večina od nas ima. Saj smo samo ljudje, ane?

Včasih je najlažje preko izkušnje nekoga drugega spoznati svoje težave in si priznati svojo bolečino. Tako lahko začnemo delati na tem, da jo odpravimo. In zavedanje problema je že velik del koraka k ozdravitvi…  Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: POZITIVNA PREPRIČANJA

SODOBNA KUGA2

*ODLOMEK IZ KNJIGE*

Zelo pomembno je, kaj verjamemo o sebi. Verjetno ni težko uganiti, kaj sem o sebi verjela jaz. Nič kaj lepega nisem našla, ko sem prvič brskala po globinah svoje podzavesti. Ugotovila sem, da večina priložnosti, ki sem si jih v življenju želela, skozi filter vseh mojih slabih prepričanj, ki sem jih imela o sebi, svetu, uspehu, sploh ni prišla do moje zavesti … Takole nekako je v podzavesti to izgledalo: Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE

“V naslednjih tednih počasi, a vztrajno lezem proti svoji novi ciljni teži: 45 kg. V tem času sem slabotna kot še nikoli prej. V nezavest zdaj padem že po večkrat na dan, po hodnikih klinike pa drsim kar naslonjena na steno in kljub temu včasih padem. Noge mi pogosto odrevenijo in v njih ne občutim popolnoma nobene moči, kolena mi odpovedo in takrat se sesedem na tla. Sestre zmajujejo z glavami, saj jim je jasno, da moje zdravljenje ne napreduje. Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “Strmo navzdol”

IN POVRATEK NAZAJNekje okoli novega leta dosežem 48 kilogramov. Ponosna sem nase, a zdaj imam že nov cilj, ki se ga hkrati malo bojim: shujšati pod 45 kilogramov. Ne vem točno, kaj se bo zgodilo z mojim telesom, že zdaj pa nimam več menstruacije. To se mi zdi dober znak, saj sem prebrala, da se to zgodi takrat, ko izgubiš toliko teže, da telo menstruacijo ukine, da ti ne bi jemala dodatne energije. Veselim se svojega napredka, a moje dejansko stanje je iz tedna v teden slabše, premika se proti kritičnemu. Berite dalje >>

ODLOMEK IZ KNJIGE: “G. MORALNI MAČEK”

SODOBNA KUGA2čas ne obstaja več in ne vem, ali je preteklo pol ure ali pet minut… odprem oči, ugotovim, da ležim na tleh v lastnem bruhanju… zmrazi me od gnusa… v glavi se mi vrti tako, da se nikakor ne morem pobrati s hrbta… kdo pa pleza čez steno separeja? je to …Jana?! … nekako se znajde poleg mene v separeju in nekaj govori… zveni kot petje kitov pod vodo, ujeto v večni odmev… ujamem samo… »trkala«… »zaklenjeno«… začutim, da me dviguje… oči ne morem dobro odpreti… slabo mi je in še enkrat bruhnem nekam na tla… začutim toploto na stegnih… verjetno sem se pravkar pobruhala, pa mi je vseeno… potem Jana odpre vrata, me nekako dvigne in skoraj odnese ven iz separeja… sva pred ogledali… iz torbe potegnem vodko in Jana mi jo zaman poskuša iztrgati iz rok… spijem preostala dva požirka… spila bi še liter, če bi to pomenilo, da lahko zaspim in se ne zbudim več… tako imam dovolj vsega skupaj… Berite dalje >>