MOTNJE HRANJENJA: se soočate z njimi?

MOTNJE HRANJENJA

Motnje hranjenja so zelo kompleksen problem. Pravzaprav so preveč kompleksne, da bi lahko pokazali na en sam razlog, zaradi katerega je do njih prišlo. Preveč so kompleksne, da bi lahko podali “recept za zdravljenje”, ki bo uspešen za vse. Preveč so kompleksne, da bi jih večina ljudi (ki jih niso doživeli), sploh lahko razumela. Zakaj? 

A) Ker v osnovi (skoraj) nikoli ne gre za problem s hrano, temveč globoko potlačeno čustveno stisko
B) Ker oboleli motnje hranjenja po vsej verjetnosti dolgo časa skriva (celo pred sabo)
C) Ker bo zdravljenje lahko uspešno šele, ko bo oboleli ugotovil, ZAKAJ se želi pozdraviti.

Kako si priznaš: “Imam motnje hranjenja?”? Kako najdeš tiste potlačene spomine, čustva, ki te bolijo, če se jih pravzaprav mogoče sploh ne zavedaš? Hja, ni lahke poti. Ni enega recepta, čeprav vem, da marsikdo med vami tako zelo želi slišati ravno to: da je možna sprememba z danes na jutri. Verjamem, da ste mogoče že obupani. Tudi sama sem bila nekoč na robu obupa (in prav tako moji starši). 

MOTNJE HRANJENJA: moje soočenje

Glede na lastno izkušnjo z bulimijo verjamem, da je pri zdravljenju pomemben fokus na otroštvo, saj imajo motnje hranjenja svoje korenine velikokrat ravno tam. Tam se v veliki večini primerov skriva odgovor na vprašanje, zakaj je do bolezni sploh prišlo. Potrebno je poiskati težke spomine iz otroštva, ugotoviti, kdo nas je prizadel in kako, razumeti, katera prepričanja smo prevzeli zaradi tega, kako so na nas vplivali starši, vrstniki, šolski delavci, … 

Sama sem v svoji knjigi LAČNA ŽIVLJENJA opisala 15 koščkov železa (težkih zgodb iz otroštva, ki so me zaznamovale in bolele) in 5 zlatih zrnc (dogodkov, ki so mi sporočali, da imam več kot en talent, darilo, na katerega sem ponosna). Našla sem tudi magnet, ki je povezal koščke železa v težko črno kepo, zaradi katere sem začela toniti.

Imate motnje hranjenja? Spodbujam vas, da poiščete svoje koščke železa. Torej, vprašanja, ki si jih morate zastaviti, so: 

  • Katerih bolečih spominov iz otroštva ne zmorem preboleti? Kaj me še zdaj boli?
  • Komu zamerim in kaj?
  • Zakaj sem začel/a verjeti, da sem nevreden/a, nesposoben/a, grd/a, nezaželjen/a, … ? Katera negativna prepričanja o sebi imam?
  • Kdo me je prizadel? Kako mu/ji naj odpustim (sploh če ni več med živimi in se mi ne more opravičiti)?
  • Kaj kompenziram s hrano? Ali z njo tlačim čustva? Katera čustva?
  • Ali si preko nadzora vnosa hrane jemljem nadzor, ki mi na ostalih področjih življenja manjka?
  • Zakaj potrebujem ta nadzor? Kje drugje ga še lahko dobim?
  • Kdo bom brez svoje motnje hranjenja? Zakaj se ji ne upam (še) odreči?

Ogromno o prepričanjih je napisanega v KNJIGI. Tam lahko preberete, na kakšen način sem se soočila s sabo, kateri so bili dogodki, ki so mene zaznamovali, kdo je najbolj vplival name, komu sem najtežje (a vseeno) odpustila …

VSE ODGOVORE NA ZGORNJA VPRAŠANJA SI ZAPIŠITE!! Bolj iskreno, kot ste se pripravljeni soočiti s svojimi demoni, večje olajšanje lahko začutite, ko bodo izgubili svojo moč nad vami. Kako točno lahko te spomine nevtraliziramo, presežemo, umilimo, odpustimo – več o tem na koncu članka. 

MOTNJE HRANJENJA lahko premagate!

Z bolečega pa še na bolj prijetni del: spodbujam vas tudi, da poiščete svoja zlata zrnca. Torej: 

  • Kaj počnem tako rad/a, da pozabim celo na stradanje/bruhanje/prenajedanje/motnje hranjenja? 
  • H kateremu “srčnemu hobiju” se zatečem, ko sem pod stresom/imam problem/sem žalostna/jezna…
  • Kateri so moji talenti?
  • Kaj je tisto, kar imam v sebi, a je hkrati “večje od mene”? Tisto, kar imam (trenutno) raje od sebe? (Zame je bilo to petje, glasba)

Ne podcenjujte teh vprašanj!!! V njih se skriva ključ za ozdravitev. Te dejavnosti so ponavadi tisto, kar nas osrečuje tako zelo, da pozabimo na svoje motnje hranjenja. Ne skrbite, če vam okolica sugerira, da od teh hobijev “ne boste živeli”, da “je to brezveze”, da “se raje lotite resnega dela”… Ker to sploh ne drži!! Zakaj in kako bi lahko kdo vedel bolje od vas, kaj je tisto, ob čemer vam igra srce?? Sploh ni pomembno ali boste od svojega hobija resnično živeli ali ne. Pomembno je, da ste ob njem srečni. Zato počnite več tega, v čemer uživate. To je vsa umetnost. Kaj to je, veste le vi. Lahko gre za resnično karkoli: glasbo, petje, risanje, jahanje, sprehajanje psa, božanje mačk, nabiranje gozdnih sadežev, drsanje, kajtanje, hribolazenje, pisanje poezije ali knjig, učenje kakega glasbila, ples, … Kateri je vaš srčni hobi? 🙂

Jaz sem se pozdravila samo zato, ker sem imela glasbo. Če ne bi imela glasbe, bi šla brez dvoma do bridkega konca. Torej, vsem mladim, ki se soočate z motnjami: najdite svoj SMISEL, svoje pokopane in potlačene strasti, svoje veselje! Starši, prijatelji, vaša naloga je, da jih pri tem spodbujate. Brez vnaprejšnjih sodb, brez očitkov, brez obsojanj, samo iskrena spodbuda – to je vse, kar mladi potrebujemo. Seveda ne gre zanemariti strokovne pomoči, ki je še kako potrebna, a poleg nje je to tisto, kar je – vsaj za moje pojme – najpomembnejše. Več o vsem skupaj govorim v KNJIGI.

MOTNJE HRANJENJA: kako si lahko pomagate sami 

Pišete mi z vprašanjem, kaj jesti, kako jesti, kdaj jesti… Žal vam tega ne morem povedati jaz. Vi veste, kaj imate radi in koliko. Jaz lahko kvečjemu delim svojo izkušnjo:

Pred letom in pol (ko sem bila že dolgo popolnoma zdrava) sem začela s prehranjevanjem s hrano izključno rastlinskega izvora. Veganstvo, torej. Zakaj mislim, da je to režim prehrane, ki ga je vredno preizkusiti? Rastlinska hrana je lahka, ne obleži v želodcu, kar osebi, ki ima motnje hranjenja in sovraži občutek sitosti, lahko še kako veliko pomeni. Poleg tega je znano, da je rastlinska hrana bogata s hranili, hkrati pa od nje (skoraj sigurno) ne boste pretežki (tudi tu so izjeme :)). AMPAK, POZOR. Na vas je, kako si boste tale podatek interpretirali. Moj namen je samo deliti način, kako si olajšati proces hranjenja. Se pravi – od katere hrane ne bo teže v želodcu, pa boste kljub temu vnesli potrebna hranila, bili siti in zdravi. Ne ponujam še enega načina več, kako še malo shujšati/nadzorovati vnos hrane. Bodite toliko fer do sebe, in se vprašajte, kaj je pravzaprav cilj: še malo shujšati ali biti zdrav/a??? In če se slučajno res odločite za veganstvo: NAJPREJ pustite motnje hranjenja za sabo. Potem si preberite knjigo Kitajska študija, kjer je še bolj znanstveno razloženo, zakaj je ta način hranjenja super na dolgi rok, kako pozitivno vpliva na planet in zakaj ravno z veganstvom lahko rešimo problem lakote na svetu.

Svetujem vam, da poiščete čimveč dodatnih informacij in predvsem: sprejmite odgovornost za svoje odločitve. Ne pravim, da je veganstvo edini način, pravim samo, da je način, ki je pomagal meni. Več o tem v KNJIGI.

MOTNJE HRANJENJA: napredek (kako ga beležimo?)

To naredite tako, da v spodnji koledarček (lahko si ga prenesete, lahko pa naredite svojega – pomembno je le, da je mesečni – torej, da imate pred očmi cel mesec) beležite napredek glede vaše motnje hranjenja.

Ne bomo beležili točnih podrobnosti kaj smo jedli, koliko in kdaj. Zanima nas le:

  •  kaj se je z zaužito hrano zgodilo (sem pojedla normalno/preveliko/premajhno količino hrane, sem se prenajedla, šla bruhat, ali obdržala vse v trebuhu?) in
  • kakšni so moji občutki ob tem?

V koledarček bomo beležili: 

RDEČ SRČEK za obrok, kjer sem pojedla normalno količino hrane in se ob tem počutila super. 

MODRO ZVEZDICO za obrok, ko sem sicer pojedla normalno količino hrane, jo obdržala v trebuhu, a je bilo moje počutje zanič (tesnoba, krivda, tiščanje v trebuhu). 

ČRNO PIKO za obrok, ki sem ga izpustila (stradala) / se prenajedla in šla bruhat / se prenajedla, hkrati pa sem se tudi počutila zanič. 

Po nekaj dnevih vam bo že precej jasno, ali se kam premikate, ali ostajate na mrtvi točki. 

Pozivam vam, da mi svoje koledarčke POŠLJETE na mojo FACEBOOK stran in skupaj bomo pokomentirali vaš napredek.

Če motnje hranjenja vztrajajo, vi pa ste obupani…

… bo potrebnega še malo dela. 

Vrnili se bomo nazaj v svoje otroštvo in še enkrat pogledali seznam vseh bolečih spominov, starih prepričanj, še enkrat se bomo spomnili, komu zamerimo, na koga smo jezni, česa ne zmoremo odpustiti sebi… Kot sem omenila, motnje hranjenja imajo svoje korenine velikokrat v nesrečnih otroških spominih.

Vse to lahko nevtraliziramo, presežemo, odpustimo, … Sama sem to storila s TAPKANJEM (EFT tehnika). Gre za brezplačno, neinvazivno in predvsem učinkovito orodje. Svetujem vam, da si v knjižnici izposodite knjigo” EFT za telebane” in se iz nje naučite vse o tem. Na spletni strani EFT SLOVENIJA si lahko prenesete brezplačni priročnik na to temo, preberete in pridobite več informacij. EFT je učinkovit tudi za motnje hranjenja, a treba je biti vztrajen in temeljit.

Za kaj pravzaprav gre pri tapkanju?? Kako ga “apliciram” na motnje hranjenja?

Tapkanje temelji na osnovi spoznanja, da skozi naša telesa po sistemu meridianov teče energija. Na teh meridianih so točke, kjer lahko pride do zastoja te energije. To so iste točke, ki jih kitajska medicina uporablja pri akupunkturi. Brez skrbi, pri tapkanju igel ne uporabljamo – bomo pa uporabili konice svojih prstov. S stimuliranjem teh točk in hkratnim glasnim izgovarjanjem vnaprej pripravljenih stavkov lahko nabrano energijo sprostimo. Najpomembnejši podatek: vsa negativna čustva so samo nabrana, zastala, nakopičena negativna energija v teh točkah.  Če seštejemo 1+1: po tapkanju spomini niso več boleči, ampak so samo še spomini, negativna prepričanja izgubijo svoj nadzor nad nami, jeza se sprosti, zamere izpuhtijo… Jaz sem imela po pol leta tapkanja občutek, da sem s tapkanjem zrušila celoten koncept mojih negativnih prepričanj o sami sebi. Kot da sem se prvič v življenju osvobodila. 🙂

Zveni prelepo, da bi bilo res? 

Seveda spremembe niso prišle z danes na jutri. Trajalo je pol leta (lahko traja tudi več, lahko tudi manj), da sem sama začutila prvo večje olajšanje. A kaj je pol leta proti letom življenja, ko vas motnje hranjenja lahko zasužnjujejo??? Ste pripravljeni še naprej biti njihovi sužnji ali bi raje zaživeli?? Odločitev je vaša.

Odkar sama uporabljam tapkanje (začela sem avgusta 2013), se je moje življenje obrnilo za 1000%. Kako: V glasbi sem se premaknila svetlobno leto naprej, izdala sem album, izdala sem knjigo, nastopila na Viktorjih, Emi, Slovenski popevki, prodala veliko prvo in lep del druge naklade svoje knjige, predavam po šolah, knjižnicah, predvsem pa končno nimam več občutka, da me v življenju karkoli drži nazaj. Vredno je poizkusiti s tapkanjem, saj resnično nimate česa izgubiti. In trdno verjamem, da tapkanje lahko deluje tudi za motnje hranjenja. Potrebne bo veliko volje in trdega dela, soočanja s samim sabo. A imate vse možnosti, da vam uspe. Če ne bo šlo, poiščite kakega od profesionalnih izvajalcev tapkanja (na zgoraj omenjeni spletni strani). 

Želim vam, da poletite, se osvobodite, se začnete ljubiti do svojega jedra, z vsemi napakami, nepopolnostmi, tudi odvečnimi (ali premalo) kilogrami, prav vsak od nas je popoln in si zasluži v prvi vrsti svojo lastno ljubezen! 

Če se vam zdi članek uporaben, ga prosim delite med svoje prijatelje. Zelo bom vesela, oni pa najbrž tudi – sploh, če ima kateri od njih motnje hranjenja. 

Če želite prebrati več o bulimiji, je tule poglobljen članek na to temo.

Če želite prebrati mnenja bralcev moje knjige, jih najdete tukaj

In še nekaj odlomkov iz knjige: Džanki, Strmo navzdol, G. Moralni Maček

Tule je pa še koda za brezplačno poštnino, če boste želeli naročiti mojo knjigo: “adijo motnje hranjenja”

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Objem! Anja

8 thoughts on “MOTNJE HRANJENJA: se soočate z njimi?

  1. Pingback: BULIMIJA | Anja Baš

  2. Pingback: Džanki | Anja Baš

  3. Pingback: ODLOMEK IZ KNJIGE: POZITIVNA PREPRIČANJA | Anja Baš

  4. Pingback: ODLOMEK IZ KNJIGE: “Strmo navzdol” | Anja Baš

  5. Pingback: ODLOMEK IZ KNJIGE: “Zakleti torki” | Anja Baš

  6. Pingback: Odlomek iz knjige: “Narezek” | Anja Baš

  7. Pingback: ODLOMEK IZ KNJIGE | Anja Baš

  8. Pingback: ODLOMEK IZ KNJIGE: “G. MORALNI MAČEK” | Anja Baš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja