Potovanje po Italiji: Cinque Terre (3. del)

KAJ MORAŠ VEDETI, PREDEN GREŠ V CINQUE TERRE

Če greš na potovanje po Italiji in nameravaš obiskati sklop petih vasic Cinque Terre, je treba vedeti, da se je po vasicah izredno težko premikati z avtomobilom. Zato je najbolj optimalno, če rezerviraš nastanitev v mestu La spezia (južno pod vasicami) ali Levanto (severno nad vasicami).

Med vasicami se najlažje premikaš z vlakom, ki vozi na cca 30min – 1h. Tako je bilo v času našega obiska februarja, v visoki sezoni pa vlaki vozijo vsakih 15 minut. Vsekakor priporočam, da si pred odhodom dobro preveriš aktualni vozni red.

Vasic je med mestoma La Spezia in Levanto 5, kot pove že ime “Cinque Terre” (pet dežel). Vasice grejo od juga proti severu takole: Riomaggiore, Manarola, Corniglia (edina, ki je nismo obiskali, ker nam je zmanjkalo časa), Vernazza in Monterosso al Mare.

• 

• 

• 

OSNOVNE INFO

Datum: petek, 18. 2.

Današnja pot: San Dona di Piave – La Spezia

Potovalni čas: 4h (5h s postanki)

Štart iz San Dona di Piave: Okoli 8:30

Prihod v La Spezio: okoli 13:30

Parking v La Spezii: Ker je bila naša nastanitev direktno v stavbi železniške postaje (kar se je kasneje izkazalo za IDEALNO izbiro), smo za prvo silo avto pustili na začasnem parkirišču v okviru postaje. Brezplačno smo parkirali za 30 min, toliko da smo v sobo znosili prtljago, potem pa so nam v okviru nastanitve uredili še privat parkirni prostor nekaj korakov stran od nastanitve.

Naša soba: Affitacamere Casa Dane’. Krasna soba, ni?

Cena sobe za DVE nočitvi: 113€ skupaj s parkiranjem in turistično takso. Vem, noro ugodno.

Cena parkiranja: 15€ / nočitev

Hrana v La Spezii: takoj pod našo sobico je bil v okviru postaje lokal, kjer so imeli tudi veganske sendviče, kar smo uporabili takrat, ko ni bilo časa za kakšno bolj resno kosilo.

Poleg tega v La Spezii zelooo priporočam pizzerio Masaniello, kjer smo jedli vrhunske testenine, pice pa žal ne (ko smo si jo naslednji dan želeli privoščit, je bila cela restavracija rezervirana za neke druge goste). Imajo namreč pizze z vrhunskim napoletanskim testom.

Dostopnost z otroškim vozičkom: Po La Spezii bi lahko praktično povsod prišli z vozičkom. Po vasicah Cinque Terre pa bi bilo premikanje z vozičkom izredno zahteven podvig (stopnice), zato smo tam raje uporabili nahrbtnik.

Cena kart za vlak: 53€ za dva odrasla (otroci do 4. leta lahko potujejo brezplačno). Karta velja za premike na relaciji La Spezia – Sestri Levante (in vsemi vmesnimi vasicami). Pozor! Karta velja samo za vožnjo z vlaki z oznako REG (regionalni), ne pa tudi na vlake z oznako IC (Intercity).

RIOMAGGIORE

Riomaggiore je bila prva izmed petih vasic, ki smo jo obiskali.

• 

• 

• 

Čeprav nas je vreme stalno hecalo (oblačno in na robu dežja), smo se imeli res luštno. Edina ne-luštna stvar tega dne: v vasici Riomaggiore v času našega obiska nismo našli *niti ene* odprte pizzerije, špageterije, karkoli. Naša napaka, da se pred obiskom nismo informirali o “siestah”. Hvala bogu smo se dobro založili s prigrizki, tako da hujšega vseeno ni bilo.

Poleg tega smo ugotovili, da popoldne vlaki nazaj v La Spezio vozijo manj pogosto (na 1 uro namesto na 30 minut), tako da smo za nekaj časa obtičali v baru na železniški postaji.

Pozitivna stran: Niti enega lokala se ne spomnim, da ne bi imel na razpolago sojinega mleka za kavo. Vsekakor zelo dobrodošlo s stališča vegana 🙂

Ob vrnitvi v La Spezio pa smo na svoj račun prišli v zgoraj omenjeni restavraciji Masaniello, kjer sem sama jedla spaghette al pomodorro, Mitja pa spaghette al pesto basilico. 🙂 Za večerjo in nekaj pijač smo odšteli 33€.

Sledil je večerni sprehod po La Spezii, pot je vodil Vito. Po celem dnevu v nahrbtniku je imel energije na pretek, zato sva mu pustila prosto tekati naokrog. Noč je posledično prespal, sama pa nisem imela te sreče, saj se me je lotil obupen kašelj, ki se je (valda) okrepil predvsem ponoči in ni ponehal naslednjih 14 dni. Zaradi njega je bil preostanek potovanja nekoliko manj prijeten, ampak nič zato. Če se imaš na potovanju fino, pozabiš tudi na to.

MANAROLA

V Manarolo smo se odpravili takoj naslednji dan (sobota, 19. 2.) zjutraj.

• 

• 

• 

Tudi ta dan nam vreme ni bilo ravno naklonjeno. Iskreno – ravno vreme je bilo najbolj neprijeten del tega potovanja, sploh ta dan. Sama sem imela oblečenih kakih pet slojev oblačil. Prvi razlog je bil leden mraz ob jutranjem štartu, drugi razlog pa, da sem želela nase dat čimveč oblačil, ki jih lahko kasneje po potrebi menjam, da imam na fotkah različne outfite.

Popoldne se je zjasnilo in takoj mi je bilo prevroče. Normalno bi ob takem trenutku vse odvečne sloje zažokala v nosilno košaro vozička, tokrat pa smo raziskovali z Vitom v nahrbtniku. Mitja je bil že itak prenatovorjen in res mu nisem želela naprtit še dodatne teže, zato je bil vsak premik precejšen izziv, saj sva s sabo (in na sebi) res trogala ogromno stvari.

Sicer pa: v Manaroli se lahko odpraviš na luštno krajšo panoramsko pot z razgledom na morje (na rtu Manarole vidiš tudi naslednjo v vrsti vasic – Corniglio), sicer pa je vseh pet vasic povezanih s pešpotjo “Sentiero Azzurro” (modra pot), ki je dolga približno 11 km in jo (baje) lahko prehodiš v cca 5 urah. Mi je seveda nismo, ker za to žal nismo imeli časa. Imamo pa dober razlog, da se vrnemo čez nekaj let in izkusimo še to. 🙂

Vesela sem, da sva se z Mitjem strinjala, da bi bilo škoda, če dneva ne bi izkoristili za raziskovanje. Dež nas je na srečo samo površno oškropil, na neki točki pa se je popolnoma zjasnilo, tako da nam hudega vseeno ni bilo.

VERNAZZA

Naslednja vasica, ki smo jo obiskali, je bila Vernazza.

• 

• 

• 

Če si kot jaz in na potovanjih vedno iščeš lepe točke, ki jih lahko ovekovečiš s kako luštno fotko – look no further. Najlepši razgled definitivno najdeš nad Vernazzo (glej zgornjo skrajno desno fotko). Preden pa se odpraviš tja – če hočeš naredit podobno fotko, bo treba preplezat ograjo. Priznam, to ni najbolj varno početje, zato sta Vito in Mitja s fotkičem ostala kar na varni strani ograje. Hvala bogu sva z Mitjem pri fotkanjih že tako zverzirana, da sva fotko imela narejeno v manj kot 10 minutah. :))

V Vernazzi smo si privoščili tudi kosilo (2x špageti in tri pijače 36€), ki smo ga pojedli na glavnem trgu čisto blizu marine. Sama sem si po kosilu privoščila še sladoled (kepica 2.5€), ker guess what – imeli so tudi veganskega. 🙂

Po kosilu je bil čas za obisk naslednje vasice – Monterosso al Mare. Corniglio smo zaradi pomanjkanja časa žal morali izpustit.

MONTEROSSO AL MARE

Monterosso al Mare za razliko od ostalih vasic ni potisnjena v hrib, ampak (kot že ime pove), razpotegnjena ob morski obali. Ima tudi krasno peščeno plažo, ki pa ob našem obisku zaradi vetra in nizkih temperatur ni delovala prav nič vabljivo. Brala pa sem, da se na sončne dni aprila ljudje tam že veselo martinčkajo, seveda v kopalkah.

• 

• 

• 

Na poti po Monterossu je Vito v nosilki zaspal, kar sva z Mitjem izkoristila, da sva v miru spila kavico in zraven uživala v razgledu na morje.

Dan je šel h kraju, mi pa smo se polni novih vtisov odpravili nazaj v La Spezio. Večer smo preživeli v sproščenem pohajkovanju po mestu, šli na pico in potem precej kmalu nazaj v sobo. Naslednji dan nas je čakala kratka pot do Pise, potem pa še isti dan naprej v prečudovito Toskano. Naša destinacija takoj za Piso so bile naravne terme Saturnia, ki so brez dvoma najlepši del tega potovanja, v katerem je užival predvsem Vito. A o tem več v naslednjem zapisu! 🙂

Še nasvet: če se na podobno potovanje odpravljaš izven visoke sezone, pričakuj, da bodo najlepše destinacije “under construction”. Del leta, ko ni gužve, se na vseh destinacijah izkorišča za popravila fasad, cest, kanalizacij, zato pričakuj, da bodo na fotkah bagri, čez fasade plahte in da lokacije mogoče ne bo možno v polni meri doživet. No, vsaj Vito je užival ob pogledu na vsa ta gradbena vozila. 🙂

Do naslednjič!

Z ljubeznijo,

Preberi prejšnji zapis (izlet po Buranu) tukaj.